Na delo ne prinesemo samo svojega znanja, izkušenj in delovnih navad. S seboj prinesemo tudi svoje razpoloženje. In čeprav se nam zdi, da je to naša osebna stvar, ga sodelavci zelo hitro občutijo.
Slaba volja, napetost, nestrpnost ali cinizem se lahko prenesejo na druge. Ljudje postanejo previdnejši, komunikacija se skrajša, pripravljenost za sodelovanje upade. Namesto da bi se ukvarjali z delom, del energije porabljamo za obvladovanje odnosov in čustvene klime.
Enako velja v drugo smer. Miren, konstruktiven in spoštljiv odnos ustvarja okolje, v katerem se ljudje lažje pogovarjajo, rešujejo težave in sodelujejo.
Prevzeti odgovornost ne pomeni biti vedno dobre volje
Nihče ne more biti vsak dan nasmejan, motiviran in poln energije. Odgovornost za svoje razpoloženje ne pomeni, da moramo neprijetna čustva skrivati. Pomeni pa, da se zavedamo, kako z njimi vplivamo na druge.
Pomembna razlika je med:
»Danes sem pod velikim pritiskom in potrebujem nekaj časa, da uredim stvari.«
in
»Pustite me pri miru, danes mi gre vse na živce.«
V obeh primerih smo lahko slabe volje. Razlika je v tem, kdo prevzame odgovornost za svoje počutje in vedenje.
Prav tu potrebujemo asertivnost
Asertivna komunikacija nam omogoča, da povemo, kaj doživljamo, kaj potrebujemo in kje so naše meje, ne da bi pri tem napadali druge ali svojo napetost prenašali nanje.
Namesto očitka »Nikoli mi pravočasno ne daš informacij!« lahko rečemo: »Ko informacije dobim tako pozno, težko pravočasno zaključim svoje delo. Potrebujem jih do 12. ure. Kako lahko to uredimo?«
Problem ostaja isti. Način komunikacije pa bistveno spremeni možnost, da ga bomo tudi rešili.
Majhen nasvet za vsak delovni dan
Ko opazite, da ste napeti, jezni ali slabe volje, si pred naslednjim pogovorom zastavite tri kratka vprašanja:
- Kaj se trenutno dogaja z menoj?
- Kako moje vedenje v tem trenutku vpliva na druge?
- Kaj lahko naredim ali povem drugače, da bo naslednji pogovor konstruktiven?
Na svoje razpoloženje ne moremo vedno vplivati. Lahko pa vplivamo na to, kaj bomo z njim naredili.
In prav tu se začne osebna odgovornost.
Produktivno delovno okolje namreč ne nastaja samo zaradi dobrih procesov. Nastaja tudi skozi način, kako vsak od nas vsak dan vstopa v odnose z drugimi.
